kdo bi vedel...

     Tipografija predstavlja znake komuniciranja z zunanjim svetom v istem hipu, ko se jih naučimo uporabljati in lahko bi rekli, da je razumljena, kot elementarna funkcija prenašanja naših misli ali idej. Prehajanje tipografije iz tiskanega ali digitalnega medija v prostor, povzroči pozornost, dodaja vrednost sporočilnosti ter daje nov način ustvarjanja sodobnega komuniciranja.

     Tipografijo, kot subtilno umetnost ne moremo definirati s samo enim nizom besed, posebej v času, kjer se pozornost usmerja iz enoličnosti v eksplozijo čustveno nabitih simbolov oziroma znakov. Ideje in zamisli najdemo v vsakdanjem življenju, v svetu okrog nas. Gre za posnemanje vizualnih vidikov, ki jih subjektivno ocenimo in postavimo v prostor. S svojo raznolikostjo pojavljanja in novo dobo razumevanja tipografije nas stvarni tipografski elementi lahko privedejo do vzbujanja drugačnih občutkov. Naše oči ne sledijo več le tiskovni formi in linearnim sestavom, temveč se z vstopom v konkreten prostor opazovalec in črka srečata.